Na obisku pri Medobčinskem društvu invalidov Lendava, kjer so doma dobra družba in pestre aktivnosti
- Ljudska univerza Lendava
- 6 hours ago
- Branje traja 5 min
Medobčinsko društvo invalidov Lendava, ki obstaja že več kot 50 let, je eno izmed tistih društev, ki ne opaža upada števila članov, temveč prej nasprotno. Zagotovo je to posledica prijetnih odnosov v društvu, osebnega pristopa in številnih aktivnosti, ki jih ponujajo.
Minuli ponedeljek smo se podali na sedež društva v Ulico heroja Mohorja 3 v Lendavi, da bi iz prve roke preverili, kaj vse zanimivega počnejo, in raziskali, kako to, da se lahko pohvalijo z vse več člani. Prijazno so nas sprejeli predsednik društva Jožef Gjerek, tajnica, blagajničarka in vodja sekcije za ročna dela Marija Balažic, predsednica socialne komisije Mira Šlebič ter vodja sekcije za šport, rekreacijo in prosti čas Jožef Kuprivec – Dodo.
Jožef Gjerek je med drugim izpostavil, da se pri njih vsi tikajo, kar vselej pove tudi vsakemu novemu članu, in razložil, da vsak, ki se včlani v društvo, marsikaj pridobi. O tem, kaj vse se dogaja v društvu, kakšne sekcije imajo in kaj vse organizirajo, smo se pogovarjali kar dolgo in vedno znova se je našlo še kaj, kar bi lahko dodali. Podrobneje o tem v nadaljevanju, še prej pa na kratko skočimo v zgodovino in spomnimo, kako se je vse skupaj začelo.
Kratek skok v zgodovino
Zgodba o uspehu, ki jo danes s stalnim povečevanjem članstva piše Medobčinsko društvo invalidov Lendava, se je začela 8. avgusta 1973, ko je bilo ustanovljeno Društvo invalidov Lendava. Kot je v biltenu »50 let Medobčinskega društva invalidov Lendava« pojasnil Jožef Gjerek, se je takoj po drugi svetovni vojni začela hitra industrializacija, ki je na tukajšnjem območju prinesla zaposlovanje predvsem kmečkega prebivalstva v podjetjih. Negativni učinek novega dela so bile tudi bolezni in poškodbe pri delu, zaradi katerih so kmetje – delavci postali invalidi. To je povzročilo potrebo po ustanovitvi društva, v katerega bodo vključeni invalidi.
Zdajšnje ime društvo nosi od leta 2003, njegovo delovanje pa zajema sedem občin Upravne enote Lendava, torej poleg Lendave še občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Člani prihajajo iz vseh občin in so tako Slovenci kot pripadniki madžarske narodne skupnosti. Društvo je tudi del Zveze delovnih invalidov Slovenije in Koordinacije invalidov za Pomurje. Dodajmo, da sta dve občini na tem območju še posebno aktivni tudi na področju prilagajanja infrastrukture, da je ta primerna tudi za invalide. Občina Lendava je denimo že leta 2022 pridobila listino Občina po meri invalidov, decembra 2026 pa naj bi jo ob mednarodnem dnevu invalidov prejela tudi Občina Črenšovci.
Predsednik Medobčinskega društva invalidov Lendava Jožef Gjerek o začetkih društva, aktivnostih in članih
V sekcijah se posvečajo ročnim delom in športnim aktivnostim
Danes društvo šteje okoli 400 članov, od tega okoli 250 invalidov, za katere skrbi tudi prek 17 poverjenikov, razporejenih po vseh sedmih občinah. Najmlajši član društva je letnik 1993, najstarejša članica, ta prihaja iz Čentibe, pa se je rodila leta 1933. Člani se vključujejo v raznovrstne dejavnosti, ki med drugim potekajo pod okriljem sekcij.
Sekcijo ročnih del vodi dolgoletna članica društva Marija Balažic, ki je obenem tajnica in blagajničarka. V društvu je že od konca 70. let prejšnjega stoletja, dlje kot ona je član le še Ivan Časar, ki je že od včlanitve dalje tudi v upravnem (izvršnem) odboru.
Marija Balažic se je v društvo včlanila leta 1979, potem ko se je iz Odranec preselila v Lendavo in si tu našla družbo. V društvu je najprej opravljala pisarniška dela, potem pa so odprli socialne programe, v sklopu katerih je bilo tudi druženje ob ročnih delih. Ženske, zlasti iz lendavskega območja, so se začele dobivati, vsaka je pokazala kakšno tehniko. Začele so s kvačkanjem, pletenjem, delale so tudi denimo vaze iz fimo mase, potem pa je gospa Marija dobila računalnik in prijateljica jo je kot ljubiteljico ročnih del napotila na YouTube, kjer je veliko posnetkov ustvarjalnih tehnik. Zanimanje žensk za sodelovanje v sekciji se je tedaj zelo povečalo in jih je zdaj okoli 15 do 20.
V društvenih prostorih se navdušenke nad ustvarjanjem dobivajo ob četrtkih popoldne. V teh urah seveda nastane veliko izdelkov. Marsikaterega podarijo, z njimi okrasijo domove, svoj prostor pa izdelki najdejo tudi na različnih razstavah, med drugim na tradicionalni mednarodni razstavi Pirhi, vino in velikonočni izdelki, ki jo prireja Zveza kulturnih društev Lendava. Ta čas članice sekcije ustvarjajo novoletne okraske iz odpiračev, voščilnice za rojstne dneve in novo leto, različne izdelke iz odpadnega papirja. Nedavno pa je sekcija sodelovala tudi na Tednih vseživljenjskega učenja 2026, in sicer z delavnico izdelovanja izdelkov iz koruznega ličja, ki jo je vodila Kornelija Baša.
Marija Balažic o svojem delu v društvu
Sekcija za šport obsega različne panoge, od balinanja, pikada in kartanja do ribolova, streljanja z zračno puško in pohodništva. Vodi jo Jožef Kuprivec - Dado, ki je, spomnimo, v letih od 1967 do 1976 in potem še nekaj časa pri veteranih kot vezist igral za Nafto. V 1. ligi je igral sedem let.
Vodja sekcije za šport, rekreacijo in prosti čas Jožef Kuprivec o aktivnostih sekcije
Pomembna vloga socialne komisije
V Medobčinskem društvu invalidov Lendava je aktivna tudi Mira Šlebič, ki je predsednica nadzornega odbora društva in tudi socialne komisije. Pri tem pride še posebej do izraza vloga poverjenikov in njihovo delo na terenu, kjer zagotavljajo neposreden stik s člani. Socialna komisija skrbi tudi za dodeljevanje kapacitet v zdraviliščih.
Mira Šlebič o delu socialne komisije
Za vsakogar se kaj najde: predavanja, usposabljanja, letovanja, izleti, kopalni dnevi, zaključki, gledališke predstave, pikniki …
Društvo ima torej več sekcij, kjer se vseskozi nekaj dogaja, poleg tega pa potekajo različne druge aktivnosti. Med drugim imajo vsaj dvakrat na leto predavanje zdravnikov specialistov, vsakega pol leta organizirajo predavanje centra za socialno delo na temo pravic, udeležujejo pa se še številnih usposabljanj, kar pomeni, da dobro skrbijo tudi za različna strokovna izobraževanja.
Invalidi se udeležujejo tudi letovanj. Ta niso le v sklopu zveze, temveč jih organizira tudi Medobčinsko društvo invalidov Lendava. Zadnja leta hodijo v Bosno, v Banjo Vrućico, kjer enkrat na leto en teden letuje do 50 članov društva.
Vsak mesec imajo tudi kakšno aktivnost, ki je namenjena vsem članov, pa naj bodo to predavanja, izleti, zbor članov, martinovanje, zaključek, tudi kopalni dnevi. Na kopalni dan se gredo popoldne od tri do štiri ure kopat v katero izmed bližnjih kopališč, dan pa zaokrožijo v gostišču z večerjo ter plesom in zabavo. Letos so imeli že dva kopalna dneva, v načrtu je še najmanj eden proti konca leta. Ob svetovnem dnevu invalidov pa je stalnica tudi srečanje na ravni Koordinacije invalidov za Pomurje. Ob tej priložnosti si najprej ogledajo gledališko predstavo v Ljutomeru, potem sledi druženje. Prav tako vsako leto v začetku leta poskrbijo za gledališko predstavo člani društva madžarske narodnosti, ki organizirajo gostovanje predstave gledališča iz Madžarske.
Vsako leto praznujejo tudi rojstni dan društva, in sicer pripravijo piknik v naravnem okolju v Dolgi vasi ob Lendavi. Udeležba na pikniku je vedno velika, vselej pride vsaj sto članov, je zadovoljno povedal predsednik društva in dodal, da druženje ob hrani, pijači in dobri glasbi ter kakšnih zanimivih aktivnostih traja več ur. Letos bo piknik 6. avgusta.
Za konec …
Če pomislimo na začetke društva pred dobrimi 50 leti in na to, kaj društvo v tukajšnjem okolju pomeni danes, lahko rečemo, da se z majhnimi koraki doseže veliko. V teh desetletjih so številnim posameznikom z oviranostmi na različne načine pomagali ohraniti pozitivno razmišljanje, vitalnost in vključenost v družbo, obenem pa malo po malo pri njih razvijali nove spretnosti, nova znanja in nove priložnosti za razvoj. Marsikomu še vedno pomagajo preprečiti osamljenost, ki je je v sodobnosti vse preveč, prav tako izrazito pomagajo pri ohranjanju bistrega uma in zmožnosti gibanja. Kot pravi Jožef Gjerek, »treba se je gibati, dokler lahko greš«. Meni, da je za invalide, ki so še mobilni, vsekakor smiselno, da se vključijo v društvo in poiščejo nekaj zase ter ostanejo čim dlje aktivni. Vsak, ki se včlani, sicer v društvo vselej prinese kaj novega, prav tako pa lahko pričakuje, da mu bo društvo veliko lepega in koristnega tudi vrnilo.
Članek na temo Lokalna zgodba: Učenje z majhnimi koraki je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
Komentarji