Kako otrokom podariti zdravo otroštvo v času telefonov, stresa in preobilja hrane

Odraščanje otrok je danes drugačno, kot je bilo pred desetletji. Poleg številnih priložnosti sodobni način življenja prinaša tudi izzive, kot so preveč časa pred zasloni, premalo gibanja, nezdrave prehranske navade ter vse več stresa in pritiskov zaradi šole. Zato je pomembno, da odrasli skupaj ustvarimo okolje, v katerem bodo otroci razvili zdrav odnos do sebe in sveta.

Največji vpliv na otroka nimajo besede, ampak zgled

Če otrok vidi starše ali stare starše, ki se radi sprehajajo, pripravljajo zdrave domače obroke, se pogovarjajo brez telefona v rokah in znajo poiskati ravnovesje med delom

in prostim časom, bo takšne navade veliko lažje sprejel tudi sam. S tem se strinja tudi

Melita Oros, diplomirana medicinska sestra, ki v Zdravstvenem domu Lendava dela

v vzgoji za zdravje otrok in mladostnikov.

Melita Oros, diplomirana medicinska sestra, ki v Zdravstvenem

domu Lendava dela v vzgoji za zdravje otrok in mladostnikov, pravi, da je zelo

pomembno, kakšne navade bo otrok ustvaril, saj je od tega odvisno, ali bo postal

zdrav odrasli ali odrasli, ki bo imel pri tridesetih, štiridesetih letih že kakšno kronično

nenalezljivo bolezen.

Zdrava prehrana ne pomeni strogih diet ali prepovedi

Pomembno je, da otroci spoznajo raznoliko hrano, jedo skupaj z družino in se naučijo poslušati svoje telo. »V redu je, če se poskušamo držati pravila, da jemo vse v zmernih količinah, da ni prepovedanih živil, da jemo dovolj beljakovin, da ne demoniziramo ogljikovih hidratov in da jemo tudi veliko sadja in zelenjave,« o izboru živil pravi Melita Oros.

Poiščite načine, da bo gibanje na urniku vsak dan in da bo otrok v njem užival

Izjemno pomembno je tudi redno gibanje, ki pa nikakor ne sme biti kazen, temveč priložnost za igro, raziskovanje narave in skupno preživljanje časa. Po besedah Melite Oros je treba gibanje izvajati vsak dan, in sicer »30 minut do te mere, da začutimo, da se nam je srčni utrip povišal, in še dvakrat na teden do te mere, da se med telesno aktivnostjo težje pogovarjamo«.

Svetovna zdravstvena organizacija v zvezi s telesno dejavnostjo otrok in mladostnikov, starih od 5 do 17 let, sicer priporoča vsaj 60 minut zmerne do visoko intenzivne telesne vadbe na dan, vendar pa dodaja, da je že nekaj telesne dejavnosti bolje kot nič. Svetuje, da naj začnejo z majhno količino telesne dejavnosti, sčasoma pa naj povečujejo njeno pogostost, intenzivnost in trajanje. Ob tem je pomembno, da vsem otrokom in mladostnikom zagotovimo varne in enake možnosti za telesno udejstvovanje ter jih spodbujamo k dejavnostim, ki so prijetne, raznolike in primerne za njihovo starost in sposobnost.

Poseben izziv so telefoni in druge elektronske naprave

Te so postale del vsakdanjega življenja, vendar ne smejo nadomestiti pogovora, igre in pristnih odnosov. Družinski dogovor o času brez zaslonov med obroki ali pred spanjem je lahko preprost, a zelo učinkovit korak. »Otroci se morajo naučiti živeti z vsemi napravami, ki jih imamo na razpolago. Morajo se jih naučiti uporabljati, kljub temu pa moramo na neki način omejiti njihovo uporabo,« opozarja Melita Oros in spomni, da pri zaslonih velja pravilo: manj je več. »Lahko si na primer izberemo en dan v tednu ali mesecu, ko ne uporabljamo telefona, tablice, računalnika in televizije – vendar naj potem to velja za celotno družino.«

Z uporabo zaslonov je povezan tudi sedeči način življenja, ta čas pa je pomembno omejiti, saj vpliva na povečanje debelosti, poslabšanje srčno-presnovnega zdravja, slabšo telesno pripravljenost in spremembo vedenjskih vzorcev in skrajšan čas spanja, izpostavlja Svetovna zdravstvena organizacija.

Otroka spodbujajte, poslušajte in pohvalite

Ne smemo pozabiti niti na duševno zdravje. Otroci potrebujejo občutek, da jih odrasli poslušamo, razumemo in sprejemamo, tudi kadar naredijo napako ali dobijo slabšo oceno. Pohvala za trud, vztrajnost in prijaznost je pogosto veliko pomembnejša od pohvale za popoln rezultat.

Zdravo otroštvo se ne gradi z velikimi spremembami čez noč. Nastaja iz številnih drobnih odločitev – skupnega sprehoda, iskrenega pogovora, doma pripravljenega kosila ali popoldneva brez telefona. Prav te vsakdanje navade otrokom pomagajo zgraditi temelje za zdravo, samozavestno in zadovoljno življenje.

Seznam, ki vam pomaga ostati na pravi poti

Pri ustvarjanju življenjskega sloga, ki bo otroka peljal v pravo smer, si lahko starši in stari starši pomagate s spodnjim kontrolnim seznamom. Vsak teden izberite vsaj eno dejavnost s posameznega področja.

Gibanje

☐ Z otrokom grem vsaj en dan v tednu na sprehod ali v naravo.

☐ Z otrokom se vsak dan igram ali gibam vsaj 30 minut.

☐ Otroka spodbujam h gibanju s svojim zgledom.

Hrana

☐ Vsaj en obrok na dan pojemo skupaj.

☐ Med obrokom ne uporabljamo telefonov.

☐ Otrok vsak dan poje sadje in zelenjavo.

☐ Otrok mi pomaga pripraviti vsaj en obrok v tednu.

☐ Sladkarije niso nagrada za lepo vedenje.

Telefoni in zasloni

☐ Vsak dan imamo nekaj časa brez telefonov.

☐ Pred spanjem vsaj eno uro ne uporabljamo zaslonov.

☐ Zvečer skupaj z otrokom bereva ali pa mu pripovedujem.

☐ Več časa namenimo pogovoru kot telefonu.

Duševno zdravje

☐ Vsak dan otroka vprašam, kako se počuti, oziroma še bolje: kaj se mu je tisti dan vtisnilo v spomin, kaj mu je bilo najbolj všeč, kaj mu ni bilo všeč, za kaj je tisti dan hvaležen. Če mi pove kaj, kar ni najbolj prijetno, mu rečem: »Razumem, da si se tako počutil, in s tem ni nič narobe, vsi se kdaj pa kdaj počutimo tako.«

☐ Otroka poslušam, ne da bi ga takoj prekinjal/-a ali ocenjeval/-a.

☐ Pohvalim njegov trud, ne samo uspehov.

Šola

☐ Otroku pokažem, da ena slaba ocena ne določa njegove vrednosti.

☐ Spodbujam radovednost in učenje, ne le dobrih ocen.

Učenje samostojnosti

☐ Skupaj pospravimo dom.

☐ Otrok ima doma vsaj eno svojo odgovornost.

☐ Dovolim mu, da poskusi tudi stvari, pri katerih lahko naredi napako.

Družinski odnosi

☐ Vsak dan si vzamemo čas za pogovor.

☐ Skupaj se smejimo in ustvarjamo lepe spomine.

☐ Otroku povem, da ga imam rad/-a, tudi kadar ni popoln.

Zgled odraslih

☐ Pazim, da tudi sam/-a živim tako, kot želim naučiti otroka.

☐ Skrbim za svoje zdravje, gibanje in odnose.

☐ Otroku pokažem, da so spoštovanje, prijaznost in iskrenost pomembnejši od popolnosti.

Zdravo otroštvo ni rezultat dragih igrač, popolnih ocen ali strogih pravil

Takšne dejavnosti izboljšujejo telesno zdravje, krepijo medsebojne odnose, zmanjšujejo stres in otrokom dajejo občutek varnosti. Zdravo otroštvo namreč ni rezultat dragih igrač, popolnih ocen ali pretirane količine strogih pravil. Pravila so zelo pomembna, a morajo biti jasna, razumljiva, predvidljiva in primerna starosti. Kadar pri otroku sprožajo občutek, da mora biti vedno popoln ali v njem pogosto vzbujajo strah, skratka, če so prestroga, pa smo že prestopili mejo koristnega in se nagnili na stran, ki škoduje.

Zdravo otroštvo je, če povzamemo, sestavljeno iz drobnih vsakodnevnih dejanj – iz skupnega obroka, iskrenega pogovora, objema, pohvale in časa, ki ga namenimo drug drugemu. Prav te navade lahko otrokom podarijo največ: občutek, da so sprejeti, ljubljeni in da je dom prostor, kjer se vedno lahko zanesejo na svoje najbližje. Vse to lahko staršem pomagajo graditi tudi stari starši, ki imajo svojo posebno vlogo. Otroci si pogosto najbolj zapomnijo skupno peko peciva, delo na vrtu, sprehode, pogovore ali družabne igre. To so spomini, ki ostanejo za vse življenje in hkrati gradijo zdrave navade.

Članek na temo »Praktična znanja za vsakdanje življenje« je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).